Arhiv za November, 2021

Levi fašisti

13.11.2021 ob 21:48

Bral sem članek v reviji Mladina, o tem, da Mladen Dolar navezuje znanost medicine na znanost nečesa, čemur naj bi se pravilo ideologija. A ideologija več ne obstaja, ne takšna in ne drugačna, hvala Bogu, miselni svet ideologij se je razpustil. Tega ni več. Človek novega časa enostavno ni več sposoben misliti ideologijo, niti lastne. Ker je plafon bil prebit in je šlo zdaj že zdavnaj vse čez rob. Če mislimo, da se bo zgodila apokalipsa ali epidemija ali karkoli družbenega, do tega ne bo več prišlo.

Svet je postal celovitejši in se je pomladil. Misel mladih je postala nekaj drugega kot pa misel. Je postala lastnost in lastnost. Torej je nemogoče pričakovati misel, ki bi nadaljevala potek lastnosti. Nemogoče je. Prelilo se je čez.

Pri nas je situacija glede neke namišljene bolezni pač taka kot je, a vlada, leva vlada, ki ji preceduje Janez, ni nič drugačna od npr. nizosemske ali švedske ali švičarske … Enostavno je jasno, da sploh že zdavnaj ne gre za nič v zvezi z nekimi namišljenimi ideologijami ali boleznimi ali nacionalizmi, to je zdaj postala vse samo smet za na odpad.

Novi človek je lačen in reven in brez čevljev in zelo inteligenten in ga nič ne zanima več, kaj počnejo stariki z zastarelimi mislimi.

Novega človeka zanima samo življenje, a to ni filozofska paradigma, temveč stanje zavesti, ki je šlo preko vseh možnosti in sposobnosti subjekta.

Levi fašisti v obliki mračnjakov, ki jih je opisoval atentirani, torej tisti, ki so se prelevili samo v zunanji barvi, tu več enostavno ne zmorejo več zadržati svoje moči zoper mladost Ljudi.

  • Share/Bookmark

Je že čas?

12.11.2021 ob 22:26

Je že čas, da se zapusti ta svet, ki sam od sebe kliče točno po tem? Kolikšna potreba obstaja po tem, da sem tu? Nekaj bližnjih si k temu skoraj prizadeva, nekaj ostalih bi predvsem izkoristilo odhod za lastno pomembnost, nekaj najredkejših bi imelo kvečjemu čuden okus v ustih. Nobene potrebe ni po tem več. Ničesar ni več tu, kar bi lahko dajalo smisel pomenu obstoja. Že zdaj vse izgleda kot neke brezzvezne sanje, v katerih se pač intenzivno dogaja brezpredmetnost, nepomembnost, poveličevanje nesmislov, smrt v živo.

Najlepše na svetu je imeti veliko sovražnikov, oni so edini, ki lahko vlivajo človeku voljo do življenja, brez tega pa je vse zreducirano na pojem pokvečenosti, praznosti, dolgočasja nekih idiotizmov. Če nekdo biva življenje brez osovraženosti od sveta,

“Kako ne bi, prišel čas – namenjen je bil temu, da ga venomer zmanjka. lahko bi rekli, da mu je bilo usojeno,” pravi znanka, a vseeno -  kaj pa, če je časa preveč – in sicer je tu govora o času vmes, času med enim in naslednjim dogodkom, v katerem je iskra življenja? Primer, ki bi to lahko najbolje opisal, bi bil, da nekdo prižiga cigareto z vžigalnikom, a se v prvo prižig ni posrečil, a potem je čas med prvim, spodletelim, in drugim poskusom prižiga limitno dolg?

Kaj početi vmes? Čakati, piti pivo? Karkoli je izguba časa. Ogromno, res ogromno časa. Je kdo namesto nas podpisal pogodbo, da se nam nameni tu rok trajanja od 0-100 let, a da je vmes omejena količina življenja iskre. Samomasturbacija nase je edino, kar človek počne lahko vmes. In to počne. Neoliberalistično.

  • Share/Bookmark

Nova sedanjost

4.11.2021 ob 19:58

Samo preverjam, ali tole še deluje. Ikone za urejanje teksta so skrivnostno izginile. Škoda, ker nihče več ne skrbi za to blogosfero.

  • Share/Bookmark