Napad na sodnico

Fizično “reševanje” sporov je primitivno in bedno in neprimerno civiliziranemu človeku, toda zdaj ko se govori o tej sodnici, se ljudje vseeno sprašujejo, komu je stopila na žulj. Mafijcem ali kakemu revežu, ki se mu je zgodila krivica, in ni več vedel, kako in kaj.

Del mene bo vedno zagovarjal pretep. Če bi ujel kakega pedofila, bi dal vse od sebe, da srečanja z mano ne bi preživel in pri tem ne bi imel nikakršnih pomislekov. Če bi kdo udaril kakega politika, funkcionarja, sodnika, kapitalista, rumenega novinarja, farmacevta, terapevta, celo kakega (zobo)zdravnika, bi to prej pozdravljal kakor obsojal.

Ta neka vsesplošna gonja proti nasilju, se mi zdi predvsem hinavska, sploh v svetu, kjer se dogajajo podkupnine, lobiranje, nepotizem in klientelizem, nadvlada bogatejših proti revnejšim, kjer se o pravici praktično ne razpravlja.

Ko pomislim zdaj na to sodnico, sem kvečjemu lahko brez besed, ker ne poznam ozadja.

Peace.

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !