Arhiv za Maj, 2016

Love 108

16.05.2016 ob 04:27

Ej, veš… Ta ogenj itak že gori in je gorel pred nama že zdavnaj
Midva se lahko udeležujeva teh igric kakor dva naivneža,
pa ne bo nič drugače, svet se bo vrtel po svoje,
je pa zelo važno, da to oba razumeva.

Ker je vse, o čemer se prepirava, že itak tu,
kriva sva pa midva, a ni logično?
Mislim, misliš, torej so najine misli izvor
množičnega uničenja česarkoli že.

Ej, pa veš… te čutim tam globoko med vrsticami,
ki jih zagovarjaš kot lep igriv naiven otrok,
na koncu teh misli si nehava biti sorodna,
ker sva se oddaljila jaz od sebe in ti od sebe.

Ej, zdaj veš, kako to gre…
Pa nskončno se ljubiva…

  • Share/Bookmark

Repeat 107

14.05.2016 ob 05:12

Še vedno je glede tebe. Sploh ni več vprašanj.
Ne zmorem več zanikat, da docela razumem.
Najino vesolje je točno v središču celote.
Ne gre več drugače, kot da se popolnoma predam.
Še vedno je igra, ampak zdaj lahko ljubim.

Tako neskončno ljubim, da lahko končno razumem.
Kaj mi govoriš, kaj mi ljudje govorijo, kaj mi angeli in demoni govorijo,
kaj mi vesolje govori.
Zdaj so se v vrtincu neskončne krize povsod naokoli razblinili vsi oblaki dvoma.

Lahko bivam v vrtincu neskončne krize, ker si ti tam.
Lahko se moj svet sesuva v prah, ker me sestavljaš nazaj.
Lahko živim srečen tudi v prah sesut.
Ker obstajaš.

  • Share/Bookmark

Soba 106

9.05.2016 ob 02:15

Singularnost se v matematiki uporablja npr. v kontekstu analize (pa sicer tudi na drugih področjih),
kjer stvari nekako nehajo biti takšne kot so, oz. logična pričakovanja rezultatov naravnost nehajo sovpadat s sistemom…
Še lepše mi je pa, ko singularnost opišejo teoretični fiziki, ki poetično zapišejo,
da gre za pojav,
kjer nek izmerljiv objekt postane neizmerljiv.

Ljubezen je singularnost.

Do konca solz zame ni več daleč,
ker ko bo konec solz, me bo doletel konec, pa še ne bom mrtev;
Živ bom kakor človek, ki je končal pot tisočerih iger solza…
Ti si pa kakor tista rdeča nit, ki spremlja vso to pot in se na njenem koncu še vedno ne konča.

Še čisto malo, pa mi bo napisala:
“Hej ti, nehaj me klicat skozi sanje in srce, ker te ne zmorem več ignorirat.
Nehaj mislit name, ker vsakič ko pomisliš name, začutim neko čudno nelagodje, pa točno vem, da si ravno ti ta povzročitelj in nihče drug.”
Še čisto malo, pa si bom mislil, da ni vredno več sanjati in misliti o njej, če mi ne bo tega kmalu napisala.

  • Share/Bookmark