Arhiv za Maj, 2013

Tam zgoraj

12.05.2013 ob 03:49

Tam zgoraj se ukvarjam z mašinerijo, ki me presega;
sestavljam se skupaj z vrtanjem skozi kamen in glino,
šepetaje kličem na pomoč, da se zrušijo prepadi,
ko v rokah držim temelje za most do neba.
Tam zgoraj se kopam v neonski banji in mešam prajuho.
Le kapljica olja premalo in vse se pokvari.
Moraš poskusit, drugače ne veš.

  • Share/Bookmark

Referenca, pt.1

12.05.2013 ob 03:48

Pisanje bloga, odgovarjanje ljudem v debatah, odpisovanje dolgoletni dopisovalki. Vse to mi povzroča čedalje več težav. Pa ne, da ne bi imel ničesar za povedat – še več imam za povedat – ampak kako najti način, da človeka ne splašiš? Več ko imaš, težje je.
Težake, neznance, ki mi brez mojega privoljenja pripovedujejo o svojih osebnih problemih in dognanjih in me nato še prepričujejo v svoj prav, imam čez glavo, saj jih srečujem praktično na vsakem koraku. Ob njih ostanem sicer vljuden in kimajoč, vendar v mislih že bežim stran od njih. Ne bi hotel spet nekega dne do nekoga, ki me privlači, postati tak. Misel na to me plaši.
Rad bi najdel skupen jezik, tisto subjektivno polje, v katerem z nekom enako kot ona uživam in drugo polje, v katerem z drugim/drugo spet enako uživam.
Ampak zdaj imam svoja polja, na katerih rastejo zelo drugačne rastline kot na poljih drugih ljudi. Enostavno nočem vstopat v njihov svet in nočem da bi oni vstopali v mojega. Povabila so postala vedno bolj subtilna. Če želiš… Ampak samo en košček ti ponudim – za okus. Ker kar je več od tega, ti ne bo več všeč. Sem prepričan. Tako potem periferno in platonsko bivam z ljudmi. Posledično, ker se mi zdi, kot da so moja semena zelo drugačna kot tista, ki npr. gledajo TV. Ena od referenc, ki mi je postala tuja. Že nekaj let zdaj ne gledam TV-ja. Ker nimam časa, ker se raje drugače zamotim, ker je TV v sobi pred leti crknil in mi je takrat kar odleglo. Ne zmorem se več pogovarjati z ljudmi o rečeh, ki jih gledajo po TVju. Vseeno pa jih nebi hotel na silo odvrnit od gledanja. Kar naj gledajo in uživajo in o tem govorijo z drugimi…

  • Share/Bookmark

Sanje

4.05.2013 ob 16:45

A poznate tisto zgodbo Čuang Tsu-ja o metuljevih sanjah? Ko sem prvič slišal o tem, me je čisto presunilo… Ker se včasih tudi meni dogaja podobno. Namreč, sanjam o tem, da sem na treningu/klasu in se od nekoga tam učim plesat, borit… V sanjah sem vedno s temi istimi ljudmi – včasih žuramo, včasih debatiramo, včasih se učimo.
Vse to v sanjah – in ko se “zbudim”, vedno znova ugotavljam, da je ta svet manj resničen kot tisti tam… vsaj večinoma. Dostikrat rabim dolgo časa, da se privadim na dan, na vse fizično oz. meseno v tem svetu…

Dekle, ki pleše z mano v sanjah, včasih tudi po več noči zaporedoma, me v tem drugem svetu ne mara kaj preveč… čudno je. Mogoče sem nor… Mogoče to sploh ni ona… Mogoče bi moral biti raje tiho. Kaj pa vem.

Pa tisti občutek, ko bežiš od spoznanj o ljudeh in stvareh, ki jih počno.. Zato, ker bi rad v sebi ohranil o njih neko dosti lepšo miselno sliko.
Beden je tudi občutek, ko se z določenimi osebami (ki so ti celo lahko všeč) ne znaš o ničemer pogovarjat… in se potem vsak poskus začeti dialog zdi tako nasilen… in meni se to dogaja z vedno več ljudmi. Pa sem sicer (če je zraven “prava” oseba) zelo gobčen profil. Model. Karkoli…
Smešno je takisto, ko bi rad neko osebo povabil ven na pijačo, pa ugotoviš, da sploh nimaš nikoli časa, ker si vsak večer na kakšnem treningu, klasu, vaji ali pa moraš nujno na ogled kakšne predstave (na katero ta oseba obvezno noče it zraven)… XD

Skratka, veliko ljudi misli, da ponoči vidijo zvezdne utrinke, v resnici so pa le ptiči s čiki, ki jim je dolgčas in ne morejo spati…
Še dobro, da so Depeche Mode pred kratkim izdali tako fantastično dober album. Grem na kavo.

  • Share/Bookmark