Arhiv za Maj, 2010

Strup

23.05.2010 ob 06:37

Strup zavestno vase tlačim v meri vprašljivi in strup… strup sem že sam tako ali tako…
in ko sem strup s strupom zmešan, sem zdravilo zase in zate… Razumeš? Zato…

  • Share/Bookmark

Bojim se…

23.05.2010 ob 06:35

Vonj preteklosti se me drži, nočem, ne zmorem ga izbrisati… Vonja po misli nanjo in njo in ona… in vse v zvezi z njo… Me je postavilo v let neskončen skozi nebo, kontradikcijo zemlji, ugovor razumu, svobodo ničesar… Ker se bojim(o) ničesar, od koder prihajam(o) in ničesar, kamor potujem(o)… Skozi izgubljenost, jezo, žalost, moč in nemoč… Nisem več isti in spet nisem več isti in spet nisem več isti in spet… Sem samo še drugačen.

  • Share/Bookmark

Rad…

23.05.2010 ob 06:22

Rad jo imam… novo… nepoznano sfero… novo… ljubeznivo, takšno, ki je nežna… In ima na obrazu tisto znamenje in tisti… nasmeh neizsiljen… In oster razum, kakršnega ne pomnim… in razumevanje, nežnost, dobroto in obraz in glas, ki mi odmeva v glavi znova in znova… in dotik otroški…
Ne dovolim! Ne pustim je.. navzdol… Pravijo mi zanjo, kako se vzpenja nekje… skozi žalost, kakor jaz… Ampak nikoli ni… nikoli, izkusila svoje modrosti, nikoli ni doživela sebe brez sebe v najvišji svobodi, najvišji lepoti, najvišji ljubezni… Pozitivnega konflikta.
Rad jo imam… Vedno… Vsak njen premik, vsak trzljaj, vsak dotik z božanskim… In… njen sem… Tako njen sem… Da ne bo nikoli mogla tega izvedeti… Kot je oblak od vetra in kot je solza od dežja in … Skupaj, samo skupaj… Letiva… Zato… jo imam toliko rad… Ko pride mimo… Nikoli mimo… Samo v budnih sanjah… Kjer ni nikogar…
Zaupaš… Zaupaj… Nimam več… ničesar. Razen… Vsega.

  • Share/Bookmark

ne smem… več

23.05.2010 ob 06:02

a mi lahko pustite prosim, da sem najbolj žalosten, kar tako brez razloga, za vse vas? A mi lahko dovolite ta privilegij, ki ga z veseljem nosim v srcu, in… ali smem srkati žalost tega sveta samo zato… ker želim… čutiti vse tisto, česar mogoče nihče več.. noče? Ali sem lahko brez… sebe, izgubljen v praznini? Najlepši praznini, ki je moja, edino moja… V … žalosti lepote … neba in svetlobe in… senc, nezmožnih razumevanja… Vse te lepote. Hvala. Umreti
In… ali smem upati… Na sebe brez mene… Da bi se v vse ljudi naselila človeškost… S tistim notranjim… Od znotraj… Kakor prikazen, ki se jo hitro pozabi… Tam… v žalosti večni … Sreči. Izginevanja… Izginjam… Rad…

  • Share/Bookmark

A veš

13.05.2010 ob 17:12

A veš… če začnem romanco s tabo, me kar odnese k drugi. Ker se otepam posesivnosti, ljubosumja… Zanalašč to počnem. Ne moreš me imeti več kot toliko, kolikor se ti sam hočem dati. Vem, da se moraš počutiti nesrečno, ker se dogovorim za zmenek s tabo, zamudim, te poljubim in kakšno minuto držim za roko in potem začnem vpričo tebe zelo očitno osvajati drugo. In potem vpričo druge že tretjo.. Zate pa se sploh ne zmenim. Verjetno se moraš spraševati, kaj si mi naredila, da sem tak… In jaz ti povem, da nisi ti nič kriva. V bistvu si super punca.
In a veš… Da si včasih celo skušam umišljati, kako blizu bi mi lahko bila… Čeprav vem, da ne more biti tako… Zato te ne morem jemati resno in izkoristim vsako priliko, da te prepričam, da me tudi ti ne smeš jemati resno… Čeprav daješ občutek, kot da bi me rada…
Poglej svet okoli naju… poglej ljudi, ki si nič lepega ne mislijo… Njim nimam ničesar dokazovati. Nikoli. In če me že kaj zanima v zvezi z dokazovanjem, potem bi rad dokazal nekoč eni, da se je bilo vredno trudit zame in potrpeti te moje izpade neznosnega obnašanja. Samo to. Do sedaj mi to še nikoli ni uspelo. V bistvu tudi dvomim, da mi kdaj bo. Ker mislim, da ne živimo več v času iskrenih, dolgih resnih zvez in ker smo vsi prepolni razočaranj in nezaupanja.

  • Share/Bookmark