Arhiv za April, 2009

Kdorkoli že si

23.04.2009 ob 03:26

Moje mesto je tukaj, poišči me. Vame se zlivajo najlepše misli in najlepša čustva, ki mi jih podarja kozmična banka, ki ne pozna recesije. In te misli so tukaj zate, ne zame. Ob tebi bi rad bil čarovnik, ki ti pričara nasmeh na obraz. Nekdo, ki prebudi sončno nebo sredi noči.

Predstavljam si te ob sebi, predstavljam si, da dihaš zame in da vsak vdih vsebuje hrepenenje, izdih pa ljubezen. Predstavljam si, da si mi z vsakim dnem bolj blizu. Predstavljam si tvoj ogenj bojevnice, ki se ne vda in ohranja svoj jaz, kjerkoli in kadarkoli. Čutim, da sanjaš o meni tako kot jaz sanjam o tebi. Ko bova skupaj, bova združila moči in skupaj bova nepremagljiva, v to sem prepričan.

V meni boš zagledala človeka, ki si ga iskala. Ljubimca brez porekla, ki te bo peljal v svet brez pravil. Prijatelja, ki ti bo vedno stal ob strani. Brata, sorodno dušo, ki bo s tabo delil podobne misli in pogled na svet. Učitelja, ki ti bo širil obzorja. Človeka, ob katerem ti ne bo dolgčas. Nekoga, ki bo v duhu ostal s tabo tudi, ko ga ne bo zraven. Nekoga, ki te bo spoštoval, razumel in najbolje poznal.

Začutila boš, da si moja v vseh pogledih. Tvojemu življenju bom vsak dan pridno prinašal barve in nikoli ne boš več čutila drugače. Čas nama bo prinesel lepe spomine, ki bodo vedno pretehtali nad slabimi, zato se boš spominjala le lepih, slabe pa pozabila brez oklevanja. Pri vseh stvareh ti bo šlo bolje, v sebi boš nosila žar in ga hranila samo zame. Nikomur ne boš pustila, da pride med naju. Verjela boš v naju in v to, kar imava. Razumela me boš. Ne boš se družila z mojimi sovražniki in prijateljica boš mojim pravim prijateljem, ker tako pač to gre. Poznala me boš bolje kot vsak in tudi moje napake boš z lahkoto sprejela. Skupaj bova šla naprej.

Hvala, ker mi odločno tečeš naproti. Ne skrbi, kmalu se bova našla. Že zdaj te imam rad, kdorkoli že si.

  • Share/Bookmark

“Odljubi se!”

21.04.2009 ob 01:39

“Nisva več za skupaj! Vsi tako pravijo in tudi jaz tako mislim. Odljubi se. Ne kliči me več. Nikoli več. Čas je, da grem naprej. Prosim, pusti me pri miru. Zakaj še vedno vztrajaš in mi težiš? Psiho si, da veš! Ničesar več ti nimam za povedat. Ničesar nočem več od tebe. Spominjam se samo slabih stvari, ki so pretehtale nad dobrimi, ki jih skorajda ni bilo. Ali pa so že davno pozabljene. Do tebe ne čutim ničesar več. Ne morem si predstavljati, da bi spet bila skupaj. Niti objeti te več ne morem. Še tvoj glas se mi gabi. Ko te pogledam, v tebi ne vidim prijatelja, ampak tujca. Ne prepoznam te več. Nisi več zame. Najine poti se tukaj končajo, nazaj se pa nikoli ne vračam. Spoštuj to. Ne umišljaj si, da še vedno nekaj čutim, ker se močno motiš. Bojim se te. Odkar te ni ob meni, imam več energije, več volje do življenja. Kar naenkrat je vse tako lahko in spet se lahko sproščeno smejim. S tabo je bilo za znoret. Imam že novo simpatijo in tokrat je vse tako enostavno. Odljubi se.”

  • Share/Bookmark

Včasih

11.04.2009 ob 13:49

Včasih se ne morem zadržati, da ne bi stvari povedal naglas. Na žalost včasih povem tudi stvari, ki izpadejo zelo narobe razumljene. Meče me. Vseh občutkov sem poln in nikakor ne morem nikomur (ali skoraj nikomur, hm) tega izdat, dopovedat, narediti tako, da bi me začutil ali razumel. In zakaj bi sploh me? Nisem pomemben, nisem edini. Moji zunanji in notranji problemi so ničevi v primerjavi z marsikom, vem. Ampak vseeno si včasih želim ob sebi človeka, ki mu lahko zaupam vse. Ker na koncu je pomembno samo to. Človeška plat. Bolj ko rasteš, manj je tega. Včasih se mi ljudje zdijo kot androidi. Mogoče sem včasih android že tudi sam. Na srečo se zaenkrat še vedno rad pogovarjam. O vsem? Hmmm…

  • Share/Bookmark